Zgodovina

Tri leta po ustanovitvi Medicinske fakultete v Ljubljani (1919) je bil v okviru prosekture Splošne bolnišnice v Ljubljani 2. novembra 1922 ustanovljen prvi bakteriološki laboratorij. Laboratorij, ki so ga imenovali Stalna bakteriološka stanica, je vodila dr. Amalija Šimec.

Inštitut leta 1945

Stalno bakteriološko postajo so leta 1926 združili s Higienskim zavodom Ljubljana, ki je imel tri oddelke, med njimi tudi bakteriološko - epidemiološkega. Od leta 1929 dalje je oddelek vodila prof. dr. Milica Valentinčič Petrović.
Ko je bil ob koncu druge svetovne vojne Higienski zavod ukinjen, se je Bakteriološko-epidemiološki oddelek preselil v prostore bivšega Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani na Zaloški 4.

Inštitut za mikrobiologijo (kasneje Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo) je bil ustanovljen leta 1945 v prostorih bivšega Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani na Zaloški 4, kjer je v prenovljenih in na novo zgrajenih stavbah še danes.

Predstojniki

Prof. Milica Valentinčič Petrović, dr. med.

predstojnica Inštituta in Katedre 1945 – 1961

Prva predstojnica Inštituta, prof. Milica Valentinčič Petrović, dr. med., je organizirala osnovno bakteriološko, parazitološko in serološko diagnostiko. Pri tem so ji odločilno pomagali nadebudni, mlajši sodelavci dr. Banič, dr. Likar in dr. Vozelj, ki so utrli pot sodobni bakteriologiji, virologiji, parazitologiji in imunologiji. V tem času se je na Inštitutu začela razvijati tudi temeljna in uporabna raziskovalna dejavnost. Najpomembnejša raziskovalna dela iz tega obdobja so povezana s proučevanjem bakterijske genetike, odpornosti na antibiotike  in imunologije. Pričelo se je tudi strokovno in raziskovalno delo na področju virologije  in uporabe tkivnih kultur. V okviru Jugoslovanskega mikrobiološkega društva je prof. Valentinčičeva aktivno sodelovala pri ustanovitvi Sekcije slovenskih mikrobiologov (1958), ki je bila predhodnica današnjega Slovenskega mikrobiološkega društva.

Prof. dr. Stanko Banič, dr. med.

predstojnik Inštituta 1961 – 1983
predstojnik Katedre 1961 – 1977

Po upokojitvi prof. Valentinčičeve je leta 1961 prevzel vodenje Inštituta prof. dr. Stanko Banič, dr. med., ki je s sodelavci, priznanimi specialisti mikrobiologije, izpopolnil mikrobiološko diagnostično dejavnost z novimi bakteriološkimi, mikološkimi, virološkimi, parazitološkimi in imunološkimi metodami. Raziskovalna dejavnost sodelavcev Inštituta se je usmerila še na proučevanje novih bakterioloških gojišč, bakterij prebavil in njihovih toksinov, kemoterapije  in vitaminologije. Razširila in poglobila se je diagnostična in raziskovalna dejavnost na področju virologije, odmevni so bili poskusi z novimi protivirusnimi učinkovinami. Prof. Banič je leta 1976 skupaj s sodelavci Inštituta in drugih sorodnih inštitucij ustanovil Slovensko imunološko društvo in bil njegov prvi predsednik. Leta 1977 se je Inštitut razdelil v dve organizacijski enoti: Inštitut za mikrobiologijo in Katedro za mikrobiologijo in parazitologijo.

Prof. dr. Miha Likar, dr. med., univ. dipl. biol.

predstojnik Inštituta 1983 – 1993
predstojnik Katedre 1977 – 1985

Po upokojitvi prof. dr. Baniča je bil leta 1983 izvoljen za predstojnika Inštituta prof. dr. Miha Likar, dr. med., univ. dipl. biol. Pod njegovim vodstvom je Inštitut močno povečal in razširil strokovno zdravstveno dejavnost. Pri tem je imela pomembno vlogo reorganizacija Inštituta, v okviru katere so se oddelki za bakteriologijo, virologijo, parazitologijo in imunologijo razdelili na več laboratorijev, ki so se specializirali za diagnostiko sorodnih skupin mikroorganizmov oz. povzročiteljev okužb posameznih organov in organskih sistemov. Laboratorije so vodili izbrani strokovnjaki za različna področja, ki so razvijali in uvajali najnovejše diagnostične metode. Prihodki strokovno zdravstvene dejavnosti so se močno povečali, s tem pa so se izboljšali tudi pogoji za raziskave in razvoj. Leta 1987 so bili pridobljeni dodatni laboratorijski prostori v novi stavbi Medicinske fakultete na Korytkovi 2. Na Inštitutu so se zaposlili nadarjeni mladi raziskovalci in specializanti klinične mikrobiologije, število raziskovalnih člankov v najuglednejših mednarodnih revijah je naraščalo. Najodmevnejši članki iz tega obdobja so bili s področja virologije in interferonologije. Leta 1987 je sodelavka Inštituta prof. dr. Ana Zlata Dragaš, dr. med. osnovala Sekcijo za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki je začela odločilno usmerjati strokovno zdravstveno delo v slovenskem mikrobiološkem prostoru.